Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2020 znaša 940,58 evrov (bruto).
Minimalna plača z letom 2020 višja
V skladu z Zakonom o minimalni plači se znesek minimalne plače enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Kaj se bolj splača v avtorska pogodba, podjemna pogodba ali s.p.?
Leto 2014 je prineslo nekaj korenitih sprememb pri izplačevanju pogodb, predvsem avtorske, ki po novem pomenijo višje stroške za delodajalca in posledično manj neto dohodka za zaposlenega oziroma avtorja.
Interventni zakon
Interventni zakon o zdravstvu pomeni dodatno obdavčitev avtorske pogodbe s prispevki za zdravstveno zavarovanje. Poleg 25 % obdavčitve po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) bo z novim letom avtorska pogodba obdavčena s prispevkom za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 % od bruto dohodka, ki bo padel na ramena avtorja ter 0,53 % od bruto dohodka, ki ga bo plačal naročnik (torej izplačevalec dohodka).
Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju
Drugo večjo spremembo prinaša Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) v višini 15,5 % bruto dohodka s strani avtorja. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se bodo tako plačevali s strani delodajalca, kot je to urejeno že v veljavni ureditvi (tj. 8, 85 %) ter s strani avtorja, tj. 15,5, % od bruto dohodka.
Samozaposleni prejmejo bruto dohodek in od tega sami plačajo prispevke, ki v letu 2014 znašajo minimalno 316,86 € mesečno, za podjetnike, ki so prvič registrirali dejavnost pa 221,45 € mesečno.
Primer na podlagi bruto dohodka 1000 €.
* upoštevano 50% znižanje pri plačilu prispevkov PIZ za vse, ki so prvič registrirali samostojno dejavnost po 1.7.2013 (sicer je višina prispevkov 316,86 €)
Po navedenih izračunih se torej delodajalcu bolj splača skleniti pogodbo z osebo, ki je samostojni podjetnik, kot pa sklenitev avtorske pogodbe.
Vir: DATA
Katere so obveznosti normiranca oziroma pavšalista?
Nova zakonodaja, ki je pričela veljati 4. julija 2014, je podjetnikom prinesla možnost ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov v višini 80% davčno priznanih prihodkov. Hkrati Nova davčna obravnava viša prag letnega prometa za pavšalno obdavčitev iz 50.000 evrov na 100.000 evrov za tiste, ki bodo imeli v tistem davčnem letu zaposleno vsaj eno osebo za polni delovni čas 5 mesecev.
Vse prevečkrat se status normiranca povezuje z dejstvom, da podjetnikom, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov ni potrebno voditi računovodstva oziroma poslovnih knjig.
Resnica je daleč od splošnega mnenja, ki se množično širi med podjetniki. Res je le, da normirancem ni potrebno voditi poslovnih knjig za ugotavljanje davčne osnove. Normiranci se ločijo v dve kategoriji, in sicer na samostojne podjetnike in na pravne osebe.
Samostojni podjetniki
Zakaj je samostojnim podjetnikom smiselno voditi računovodstvo, čeprav jim zakonodaja ne predpisuje obveznega vodenja poslovnih knjig? Zavedati se je potrebno, da je kljub dani možnosti ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov, samostojni podjetnik še vedno dolžan voditi določene evidence.
Problem, ki se poraja, je tudi morebitno ponovno ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, zaradi npr. preseganja kriterijev, ki jih dovoljuje zakon.
Bistvene mesečne obveznosti normiranca so tako:
• Izdaja računov (podjetniki za začetku svoje poslovne poti imajo probleme pri poznavanju poslovnih listin)
• Vodenje evidenc o prometu (t.i. knjiga izdanih računov)
• Obračun prispevkov in oddaja predpisanega obrazca na FURS
• Obračun plač in oddaja predpisanega obrazca na FURS (v kolikor ima podjetnik zaposlene delavce)
• Obračun DDV (v kolikor je podjetnik zavezanec za DDV)
• Vodenje registra osnovnih sredstev
• Obračun amortizacije (v primeru, da podjetnik v prihodnosti izgubi status normiranca in začne ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, je potrebo v poslovnih knjigah imeti realno stanje neodpisane vrednosti osnovnih sredstev)
• Vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev
• Obvezni AJPES-ov pobot
• Priprava davčnega obračuna ob zaključku leta (do 31.3. za preteklo leto)
• Vodenje poslovnih knjig za poslovne potrebe (npr. ob najemu kredita banke zahtevajo bilance !!!)
Pravne osebe
Pravne osebe, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, morajo kljub vsemu na podlagi Zakona o gospodarskih družbah še vedno voditi poslovne knjige. Za pravne osebe se glede vodenja knjig torej ne spremeni nič.
Kakšna je vloga računovodje?
Računovodja sodeluje z normirancem bolj kot svetovalec in mu pomaga pri uvajanju v poslovanje (npr. pomaga pri izdaji računov), ga obvešča o vseh spremembah zakonodaje ter za davčnega zavezanca vodi »knjigo« izdanih računov oziroma evidenco prometa.
Za nosilca dejavnosti obračunava prispevke ter oddaja OPSVZ obrazce preko portala e-davki. V kolikor ima normiranec zaposlene delavce, mu računovodja obračunava plače ter oddaja vse predpisane obrazce na FURS ter na AJPES. Po potrebi oddaja tudi ostale REK obrazce (npr. REK-2 za avtorske honorarje, najemnine,…). Vodi register osnovnih sredstev ter obračunava amortizacijo osnovnih sredstev.
Za normiranca je dobrodošlo tudi, da mu računovodja vodi saldakonte kupcev in dobaviteljev (tudi prijava v AJPES-ov pobot). Konec leta pripravi in odda davčni obračun, vodi poslovne knjige za notranje poročanje, po potrebi tudi pripravlja letne računovodske izkaze za zunanje uporabnike (banka, razni razpisi,…) ter podjetniku posreduje informacije, ki podjetniku koristijo pri poslovnih odločitvah.
Vir: DATA
Sprememba na področju vlaganja prijav za zaposlene
ZZZS obvešča delodajalce, da se s 1. januarjem 2014 prične uporabljati Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1; Uradni list RS, št. 111/13), ki določa, da mora biti prijava v obvezno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje za delavca v delovnem razmerju vložena z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. V primeru, ko delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, mora biti prijava vložena najkasneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.
Vir: ZZZS